Omemba: Édouard Louis

»Kadar sem z mamo govoril po telefonu, enkrat ali dvakrat na tri mesece, pogostokrat manj, me je spraševala: »Kdaj naju boš obiskal?««

»Ko sem bil najstnik, sem živel s starši v delavskem predmestju mesta Reims.«

»Želel sem se pokloniti ne le svoji materi, temveč tudi družbenemu razredu, ki je vedno znova spregledan.«

»Naše družbe si pred tem vprašanjem zatiskajo oči.«

»Starost mora postati politična kategorija.«

»Jokal pa bom za ljudmi, katerih življenja so uničena zaradi krutih delovnih razmer.«

»Komunistična stranka je trdila, da je stranka delavskega razreda in da je edina stranka, ki brani delavski razred, to pa je bilo pravzaprav res.«

»Seveda to ni bilo samo feministično gibanje, LGBT-gibanje in tako naprej.«

»Kadar sem z mamo govoril po telefonu, enkrat ali dvakrat na tri mesece, pogostokrat manj, me je spraševala: »Kdaj naju boš obiskal?««

»Ko mi je umrl oče, sem moral znova premisliti svojo preteklost in se vrniti k svoji preteklosti, svoji družini, svojim delavskim koreninam.«

»Želel sem se pokloniti ne le svoji materi, temveč tudi družbenemu razredu, ki je vedno znova spregledan.«

»Naše družbe si pred tem vprašanjem zatiskajo oči. Nihče noče slišati zanj, nihče noče videti resnice.«

»Starost mora postati politična kategorija.«

»To je intelektualna in politična gesta – dati glas tistim, ki ga sami ne morejo izraziti.«

»Pisanje je bilo zame orodje.«

»Književnost je orožje, ki ti lahko na zelo praktičen način koristi v boju proti nasilju, zadušljivim situacijam, homofobiji.«

»Pišem, da bi spremenil svet. Vem, da to zveni naivno ali osladno, ampak raje vidim, da mi kdo reče, da se je zaradi moje knjige razšel z možem ali pa se javno razkril, kot pa, da mi reče, da občuduje moj slog pisanja.«

»Mislim, da nimajo moči nad mano, nasprotno, jaz imam moč nad njimi.«

»V svojem procesu spreminjanja sem bil izjemno nasilen.«

»Bralcem vsiljujem življenja, o katerih niso hoteli vedeti ničesar.«

»Sanjam o tem, da ne bi bil več Édouard Louis. Rad bi bil nekdo drug, z drugim imenom.«

»Denar je najbolj bedna oblika bogastva, in to je vse, kar nekateri imajo – cenena moč, ki z neznansko lahkoto nadvlada in ponižuje druge.«

»Pišem, da bi spremenil svet. Vem, da to zveni naivno ali osladno, ampak raje vidim, da mi kdo reče, da se je zaradi moje knjige razšel z možem ali pa se javno razkril, kot pa, da mi reče, da občuduje moj slog pisanja.«

»Rekel bi jim, da se motijo, še več, da so soudeleženi in sokrivi za nasilje.«

»Še danes ne mine niti en dan, da ne bi občutil strahu pred revščino.«

»Mislim, da nimajo moči nad mano, nasprotno, jaz imam moč nad njimi.«

»V svojih knjigah bi rad pokazal, kako nas prežema nasilje, ki ga ne razumemo, ki ga ne prepoznamo, ki ga ne obvladamo.«

»Bralcem vsiljujem življenja, o katerih niso hoteli vedeti ničesar.«

»Sanjam o tem, da ne bi bil več Édouard Louis. Rad bi bil nekdo drug, z drugim imenom.«

»Denar je najbolj bedna oblika bogastva, in to je vse, kar nekateri imajo – cenena moč, ki z neznansko lahkoto nadvlada in ponižuje druge.«